SOJA

TEHNOLOGIJA PRIDELAVE

SOJE

TLA: Globoka strukturna tla z dosti organske mase in
urejenim vodno zračnim režimom, pH 6,8 – 7.
KOLOBAR: 2- 4 letni, odlična predkultura so strna žita
(pšenica) in koruza. Soja je odlična predkultura za številne
posevke.
OBDELAVA TAL: Globoko jesensko oranje in spomladanska
predsetvena obdelava.
GNOJENJE: Potrebe po hranilih se povečujejo od cvetenja,
tvorbe strokov in nalivanja zrnja. Maksimalne količine dušika
so potrebne v fazi cvetenja in formiranja strokov, fosforja in
žvepla pa v času formiranja in nalivanja zrnja. Za formiranje
100 kg SS potrebuje 6 – 9 kg dušika, 4 kg fosforja in 4 kg
kalija. Na rodovitnih tleh se z gnojenjem doda 30 – 60 kg
dušika, 60 – 90 kg fosforja in 40 – 60 kg kalija. Preostanek
dušika se zagotovi s pravilno bakterizacijo. Na slabših in
težjih tleh se doda 60 – 100 kg dušika, 90 – 120 kg/
ha fosforja in 100 – 120 kg/ha kalija. V času vegetacije
priporočamo uporabo Slavola za povečanje pridelka in
kakovosti zrnja.
SETEV: Ko so tla ogreta na 8°C – 10°C do globine 8 cm,
to je v času setve koruze, ker ima podobne temperaturne
zahteve za kalitev. Nekaj dni pred setvijo seme obdelamo
z Rizolom za sojo. Pospeši vznik in vzpostavi simbiozo z
nitrifikacijskimi bakterijami in s tem tvorbo dušika. Setev z
žitno sejalnico: zapremo vsako drugo enoto na medvrstno
razdaljo 25 cm (kemično zatiranje plevelov).
Setev s koruzno sejalnico na medvrstno razdaljo 70 cm
nato, marker prestavimo za 5 cm in zravem posejemo
še eno vrsto (mehansko in kemično zatiranje plevelov). V
vsakem primeru pa posejemo 65 – 70 kalivih zrn/m2.
Seme na njivi pred setvijo tretiramo z nitrifikacijskimi
bakterijami za vzpostavitev simbioze za tvorbo dušika.
ZAŠČITA: Medvrstna kultivacija, ko so vidne vrste. Kemična
zaščita pred škodljivci, boleznimi in pleveli.
SPRAVILO: Z žitnim kombajnom z do 50% manjšo močjo
kot pšenico. Optimalno je, ko je vlaga med 14 in 16%. Po
spravilu poškropimo njivo z Unikerjem za hitrejšo razgradnjo
žetvenih ostankov.